KMM

A detailed Summary of KMM

Koristenite mineralni masla (KMM) ve}e dolgi godini pretstavuvaat mnogu va`ni sekundarni surovini od koi so razli~ni postapki na rerafinacija so pomo{ na sovremeni tehnolo{ki re{enija mo`at da se dobijat osnovni masla.

Procesite za rerafinacija na koristenite mineralni masla dobivaat pogolemo zna~ewe poslednive trieset godini. Kapacitetite za rerafinacija varirale vo zavisnost od tehnolo{kiot razvoj na procesot na rerafinacija, od sostojbata na svetskiot pazar za surovini za rerafinacija, kako i od stavot na dr`avnata politika prema vakvite postrojki koi se manifestiraat so dano~no olesnuvawe i zakonska regulativa vo pogled na za{titata na `ivotnata sredina. Rerafinacijata n akoristenite mineralni masla pretstavuva atraktiven i ekolo{ki opravdan proces vo zavisnost do drugite alternativni re{enija koi se sveduvaat na iskoristuvawe na nivnata toplotna mo} (sogoruvawe) ili na rastvorawe (primena na KMM kako rastvoruva~ vo procesot na likvefacija na jaglenot) (1).

Vo razvienite zapadni zemji, posebno e atraktiven procesot na gasifikacija na KMM i nivno sproveduvawe vo sintenzen gas (vodorod i jagleroden monoksid). Bilo da se zboruva za sogoruvawe na KMM ili negova gasifikacija neophodna e precizna kontrola na izvoenite {tetn

Kako rastvoruva~ vo procesot na ekstrakcija na masni komponenti se koristi smesa od izopropanol, metiletil keton i butanol vo odnos na maslo:rastvoruva~ 27:73mas%, od koi izopropanol 18%, metiletil keton 18% i butanol 37%. Karkteristi~no za ovoj proces e toa da skoro vo site fazi se pojavuva problem za efikasno isparuvawe na te~nata faza koj e re{en so razvojot na tankoslojni isparuva~i.

Surovina t/god. 65.000 670.000 670.000

Generalno, site procesi na rerafinacija na koristeni masla mo`at da se podelat vo dve kategorii (5). Vo prvata, spa|aat procesi koi se odnesuvaat na hemiska obrabotka (sulfurna kiselina, bazi, fosftani soli, metalen natrium), koja zavr{uva so hemisko ili fizi~ko pro~istuvawe vo procesot na hidrogenirawe ili so primena na adsorbensi (aktivna zemja) Vo ovie procesi odredena koli~ina na koristeno maslo (i do 50%) se pojavuva kako kisel ili alkalen talog koj isto taka pretstavuva ekolo{ki problem. Naj~esto se primenuva spaluvawe do kone~no razgraduvawe na ovoj talog. Na toj na~in, od koristenoto maslo se ostranuvaat i diaromatskite i poliaromatskite komponenti koi se zna~ajni za mazivnite karakteristiki na masloto. Vo vtorata kategorija spa|aat procesi koi se odnesuvaat na fizi~ka separacija (destilacija ili selektivna ekstrakcija) koja e propratena so hemisko ili fizi~ko pro~istuvawe (hidrogenirawe), obrabotka so sulfurna kiselina, obrabotka so aktivna zemja. Vo ovaa grupa na pro!

b) ]e se analiziraat dva slu~aja: postrojkata raboti spored postoe~kata (IFP tehnologija) na rerafinacija so potpolno iskoristen kapacitet (100%) ili so iskoristuvawe od 25% (poverojatna pretpostavka) koga bi se prerabotuvalo 7.500 toni godi{no KMM.

Some common words found in the essay are:
Italija Prednosta, ENERGIJA Razlikite, Petroleum Co, ZEMJA Pri, NA RERAFINACIJA, VOVED Koristenite, DEL I1Analiza, RERAFINACIJA Generalno, PROPAN Obrabotkata, Slu~aj Surovina, da se, na rerafinacija, mo`e da, mo`e da se, mineralni masla, rerafinacija na, koi se, na kmm, procesot na, aktivna zemja, postapki na, mo`at da se, na rerafinacija na, rerafinacija na koristeni, postapka na rerafinacija,

Approximate Word count = 3962
Approximate Pages = 16 (250 words per page double spaced)

Category: Miscellaneous